Ponosan i zadovoljan!
Recommended Gear for Better Riding
Prva Velo kolesarska runda sezone!
Prejšnji torek je bil zame zelo naporen dan. Vstal sem ob 5.30, začel delati v baru ob 6.30 in bil v akciji do 16.00. Ne zato, ker sem tak deloholik, ampak zaradi pomanjkanja osebja (grrrrrr). Medtem sva z šefom pripravila vse za "Velo kolesarsko rundo". Steklenice za vodo, geli, prostor za kolesa in kolesarje,... Vse sva lepo pripravila in bila sva malo nervozna. Ali bodo prišli, koliko jih bo, ali bo vreme v redu? Da se ne bo nikomur nič zgodilo in da bomo izpolnili obljubo o lepi rundi, brez norcev.
Veliko navdušenih kolesarjev in veselih obrazov
Prvi kolesarji so se začeli zbirati in kar ni jim bilo konca. Prišli so s kolesi in avtomobili. Na parkirišču so pripravljali kolesa, v WC-ju pa je bila gneča zaradi preoblačenja. Zbrali smo se pred barom in na hitro sem razložil, kako poteka vožnja. Kdor je želel, je dobil energijski gel. Že pred tem sem se odločil, da bomo vozili v skupinah. Zbralo se nas je dobrih 20 kolesarjev in razdelili smo se v dve skupini. Ko sem rekel, da prva skupina gre z menoj, in tisti, ki se počutijo malo manj močne, se je zdelo, da nas bo kar 20 (hahaha). No, pa smo se vseeno uspešno razvrstili. Moram priznati, da nam je dobro uspelo. Mi smo štartali prvi. Zaradi odprtja novega nakupovalnega centra na Rudniku, je promet v tem delu Ljubljane obstal. Prebili smo se do Špice ob Ljubljanici. Potrebovali smo malo akrobatskega znanja, ampak nam je uspelo. Z lepim, umirjenim tempom smo se odpeljali do Sostra in naprej proti našemu vzponu na Pance. Meni je bilo super! Prijatelja sem postavil na čelo, čigar vožnjo poznam, sam pa sem nas opazoval. Vsakega posebej sem vprašal, če mu tempo ustreza. Toliko, za prvič. Da se malo spoznamo. Vsi so bili veseli.
In potem se začne...
Pred vzponom nas je prehitela druga skupina. V njej je šef. Upam, da niso preveč pritiskali in da so vsi še močni. Mahajo in žvižgajo nam. Torej, so v redu. Začetni del vzpona smo prevozili skupaj. Nato pa se je peloton začel trgati. Jaz sem ostal zadaj. Pazil sem, da ne izgubim nikogar, tako da sem za trenutek postal metla. S Tjašo sva vozila v njenem tempu. Pri kamnolomu mi je Tjaša rekla, naj kar grem. Tjašo poznam že nekaj časa in vedel sem, da mi ne bo zamerila. Zaradi vremena nisem bil na kolesu že en teden. Malo sem skočil, se postavil na noge in dvignil pulz. Ahhhhh je pasalo. Prehitel sem nekaj naših, vsi pa so bili lepo zbrani na vrhu. Čudovit pogled na toliko kolesarjev. Počakal sem, da so vsi prišli na vrh in si odpočili. Spust proti Dolam je bil čudovit. Vozil sem čisto zadaj in opazoval to dolgo kačo. Vsi lepo, enakomerno. Levi ovinek, leva noga gor, desni ovinek, desna noga gor, in tako naprej...
Na spustu me je prehitel moški na chopperju. Zanimiv moški. Pomaha, "Katera runda je to?" Malo čudno ga pogledam, "Velo kolesarska runda!" Moški na chopperju, "Videl sem. Pridem naslednji teden." Resno in strogo sem rekel, "Ampak s kolesom." Smejal se je. "Seveda!" Vse se je zgodilo med spustom. Drugi so malo pobegnili. Pritiskam na prestave, za motoristom. Hitro voziva. On mi kaže luknje na cesti. Ahahaha. No, upam, da bo naslednjič res prišel in bo raje luknje kazal iz kolesa!
Zadnji veliki vdihi in malo "ego trip" pred ciljem!
Po spustu smo se ponovno razvrstili v dve skupini in nadaljevali. Bili smo nekoliko drugačna postava, a moja skupina je ostala zadaj. Lepo smo nadaljevali po načrtovani poti. Od Škofljice do Iga nas je malo motil veter, do Matene še malo bolj, in proti Ižanki je še kar šlo. Grega nas je z lepim tempom pripeljal do bara. A tam je nekoliko drugačna zgodba. Fantje v prvi skupini so bili malo bolj živahni in so čez Barje prileteli z nekoliko drugačnim tempom kot mi (Hehehe). Vendar so bili enako veseli kot mi!
Vsak je dobil dve bidoni od podjetja Approved. Sledila je razprava o današnji vožnji. Te razprave ne bom objavil. To je razprava samo za udeležence. Vsi so zagotovili, da bodo spet prišli. Poskušal sem se pogovoriti z vsakim, ki ga še ne poznam, in slišal sem kar nekaj zanimivih zgodb. To pa naj ostane za drug blog. Spoznal sem, da ima skoraj vsak kolesar v vseh teh letih kolesarjenja posebno zgodbo. V življenju sem spoznal veliko ljudi, a mi kolesarji smo malo posebni.
Upamo, da bomo spoznali čim več kolesarjev, zato ste vsi vabljeni na našo naslednjo kolesarsko rundo Velo Bara, ki bo v Trnovem v sredo, 13. aprila ob 17:00!
Ponosna in zadovoljna!
Otvoritvena Velo kolesarska runda sezone!
Včeraj je bil zame zelo naporen dan. Vstala sem ob 5.30, začela z delom v lokalu ob 6.30 in bila v akciji do 16.00. Pa ne zato, ker sem tak deloholik, ampak zaradi pomanjkanja kadra (grrrrrr). Vmes sva s šefom vse pripravila za Velo rundo. Bidoni, gelčki, prostor za kolesa in kolesarje,... Vse sva lepo pripravila in bila sva kar malo nervozna. Ali bodo prišli, koliko jih bo, ali bo vreme v redu? Da se le ne bo nikomur nič zgodilo in da bova uresničila obljubo o lepi rundi, brez norcev.
Zbralo se je veliko kolesarskih navdušencev in veselih obrazov
Prvi kolesarji so se začeli zbirati in kar ni jih bilo konca. Prišli so s kolesi in avtomobili. Na parkirišču so pripravljali kolesa, v WC-ju pa gužva za preoblačenje. (Hehehe). Zbrali smo se pred lokalom in na hitro sem razložila kako poteka vožnja. Kdor je želel, je dobil energijski gel. Že pred tem sem se odločila, da bomo vozili v skupinah. Nabralo se nas je dobrih 20 kolesarjev in razporedili smo se v dve skupini. Ko sem rekla, da gre z menoj prva skupina in to tisti, ki se počutijo malo manj močne, je kazalo, da nas bo kar 20 (hahaha). No pa smo se vseeno uspešno zvrstili. Moram priznati, da nam je dobro uspelo. Mi smo štartali prvi. Zaradi otvoritve novega nakupovalnega centra na Rudniku, je promet na tem delu Ljubljane obstal. Prebili smo se do Špice ob Ljubljanici. Potrebovali smo malo akrobatskega znanja, ampak nam je uspelo. Z lepim, umirjenim tempom smo se odpeljali do Sostra in naprej proti našemu vzpončku na Pance. Meni je bilo res top! Na čelo sem postavila prijatelja, katerega vožnjo malo poznam, sama pa sem nas opazovala. Vsakega posebej sem povprašala, če mu tempo ustreza. Samo toliko, za prvič. Da se malo spoznamo. Vsi so bili zadovoljni.
In vse se je začelo...
Pred vzponom nas je dohitela druga skupina. V njej je šef. Upam, da niso preveč tiščali in da so vsi še pri močeh. Mahajo nam in žvižgajo. Torej so v redu. Začetni del vzpona smo odpeljali skupaj. Nato pa se je peloton začel trgati. Jaz sem ostala zadaj. Pazila sem, da koga ne izgubimo in tako sem za trenutek postala metla. S Tjašo sva vozili njen tempo. Pri kamnolomu pa mi je Tjaša rekla naj kar grem. Tjašo poznam že nekaj časa in sem vedela, da ne bo zamerila. Zaradi vremena nisem bila na kolesu že en teden. Res sem malo skočila, poapzicala in dvignila pulz. Ahhhhh je pasalo. Prehitela sem nekaj naših, na vrhu pa vsi lepo zbrani. Krasen pogled na toliko kolesarjev. Počakali smo, da so vsi prišli na vrh in si malo oddahnili. Spust proti Dolam je bil čudovit. Vozila sem čisto zadnja in opazovala to doooolgo kačo. Vsi lepo, enakomerno. Lev ovinek, leva noga gor, desen ovinek, desna noga gor in tako naprej. Na spustu me je dohitel tip na čoperju. Faca. Pomaha: »Katera runda je to?« Malo čudno ga pogledam: »Velo runda!« Tip na čoperju: »Aha, poznam. Sem videl. Pridem drug teden.« Jaz resno in strogo: »Ampak s kolesom.« Se nasmeji: »Itak.« Vse to je potekalo med spustom. Ostali so malo ušli. Pritisnem na predala, za motorista. Šibava. On mi kaže luknje na cesti. Ahahaha. No upam, da naslednjič res pride in bo raje luknje kazal iz kolesa.
Še zadnjih nekaj globokih vdihov in moškega ega pred finišom!
Po spustu smo se ponovno zvrstili v dve skupini in nadaljevali. Bili smo malo drugačna zasedba, ampak moja skupina je ostala zadaj. Lepo smo nadaljevali začrtano traso. Od Škofljice do Iga nam je malo nagajal veter, do Matene še malo bolj, proti Ižanki pa je še kar šlo. Grega nas je z resnično lepim tempom pripeljal do lokala. Tam pa malo drugačna zgodba. V prvi skupini pa so se fantje malo bolj razživeli in so čez Barje prileteli z nekoliko drugačnim tempom kot mi (Hehehe). Zadovoljni pa so bili enako kot mi!
Vsak je dobil dva bidona Approved. Sledila je debata o poteku runde. Te debate ne bom izdala. To je debata samo za udeležence. Vsi so zagotovili, da še pridejo. Potrudila sem se poklepetati z vsaki, ki ga še ne poznam in slišala sem kar nekaj zanimivih zgodb. To pa naj ostane za kakšen drug blog. V vseh teh letih kolesarjenja sem spoznala, da ima skoraj vsak kolesar neko posebno zgodbo. V življenju sem spoznala veliko ljudi, ampak kolesarji smo res malo posebni.
Danes sem tudi vstala ob 5.30 in pričela jutranjim delom v lokalu. Danes sem tudi utrujena. Sem pa zadovoljna, ponosna na vse včerajšnje udeležence, nase in na šefa! Se vidimo naslednjo sredo ob 17.00 pred lokalom Velo bar v ljubljanskem Trnovem.
